DRUŽBA - Zakaj moraš, če ti ni treba?

Vprašala sem se, kaj vse moram početi, pa sploh nočem? Oziroma, še bolje, kaj vse moram početi, pa od tega nimam nobene koristi?

Kot ženska moram biti urejena, ali pa vsaj "prisrčno neurejena". Ko grem ven, je od mene pričakovano, da se malo bolj potrudim za moj videz, ker - Hej, zakaj pa ne - ven grem in moram lepo izgledati. Če grem v klub, moram spiti alkoholno pijačo, če imam oprijeto majico, moram nositi modrc. Če preveč pojem in zaradi tega nimam ravnega trebuha, no, to pač ni izgovor. Nekatere raje manj jejo. Če imam narastek, ga moram pobarvati. Če imam preveč dekolteja, se moram zakriti. Če imam ne pobrite noge, jih moram pobriti. Moram poslušati stvari, ki me ne zanimajo, moram gledati oglase vsepovsod, ki so kar narejeni samo zato, da nekaj potrebujem, da imam v glavi misel, da nisem dovolj. 

Edina stvar, ki jo MORAM narediti, je, da delam v svoje dobro. Da sem edina oseba, kateri se res posvečam jaz, da sem edina oseba, za katero zakrivam dekolte jaz, da sem edina oseba, za katero nosim modrc jaz, da sem edina oseba, za katero si brijem noge jaz, da sem edina oseba, za katero si vzamem čas kadarkoli hočem in brez slabe vesti jaz.

Danes cel svet temelji na denarju. Denar pa se najlažje pridobi tako, da nekomu trgovci dajo vedeti, da določeno stvar potrebuje. Tako iz vseh straneh poslušamo kritike, izboljšave ter oglase z namenom, da nekomu damo denar na podlagi tega, da bi se mi bolje počutili. Pa se nikoli ne bomo-ne, če bo šlo tako naprej. 

Rodimo se z določenimi lastnostmi, pa če je to "družbeno sprejemljivo" ali ne - po svoje smo lepi. Smo edini in nimamo nikakršne podlage, prek katere bi se lahko primerjali z drugimi. Seveda imamo prirojen občutek pripadnosti..., vendar, saj lahko pripadamo tudi, če nismo isti! 

Ne potrebujemo ustrezati družbenim standardom, da smo lahko srečni.

Vsi smo ljudje in vsi dvomimo sami vase, to pa izkorišča veliko podjetij. Že oglasi se začnejo s tem, da nekaj potrebujemo nujno poskusiti, da nam ta produkt v stanovanju ne sme manjkati… Zadnje čase sicer opažam, da se je ljubezen do samega sebe začela širiti po internetu s takimi in drugačnimi projekti, kar se mi zdi super. Vedeti moramo, da smo dovolj in da naš videz ne sme vplivati na naše počutje negativno. Če skrbimo za svoje zdravje, potem nas glede našega telesa ne sme skrbeti nič.

Presuha, predebela, prevelike prsi, problematična koža… Kdaj nam je naš videz postal pomembnejši od našega zdravja? Kaj pa lahko naredimo, če živimo zdravo pa se ne moremo zrediti, ne moremo shujšati… Na željah posameznika je zgrajen celoten svet mode in mejkapa, mi pa kopiramo. Ni narobe to, da se čez veliko stvari iščemo, problem je ta, da se v veliko večih stvareh lahko izgubimo. Preveč časa in misli namenimo našemu izgledu. Ni narobe, če nosiš mejkap 24/7 dokler se sprejemaš tudi brez, dokler si zadovoljna sama s seboj in se zavedaš, da si enakovredna sama sebi v obeh primerih.

Počni, kar ti srce poželi, saj kljub naši svobodi, smo v našem življenju še kako omejeni. Tvoji spontani trenutki naj pridejo in naj ostanejo. Živi življenje in se ne meni za druge-in mislim čisto zares. Kdo se bo spomnil čez par let, da si ti tisti/ ki je sredi decembra bosa plesal/a po Prešercu, šla brez modrca v šolo, da se ne briješ… Mogoče iz začetka ljudi malo šokira, vendar se gre zate in ljudje se navadijo. Važno pa je, da je tebi vseeno. Imamo enkratno priložnost, da počnemo karkoli želimo. Počni stvari, ki jih imaš rad/a.

Z ljubeznijo, Urška.