MOTIVACIJA - Zaradi napak živimo
Če bi vam postavila vprašanje kaj imate na sebi radi,
zagotovo nebi nihče rekel, da ima rad svoje napake. Vendar zakaj so napake tako
pomembne? Zakaj je pomembno, da si postavljamo in sprejemamo izzive?
Vsa naša dela izhajajo iz motivacije, pa naj bo to zunanja
(prihaja iz okolja, s sistemom nagrad in kazni) ali notranja (katera se pojavi
zaradi naše želje po odobravanju, osebne rasti ali pa naših fizioloških
potreb). Zakaj počnemo določene stvari in zakaj je potrebno, da v njih
vztrajamo?
Ko se nam ravnovesje poruši, začne nastajati proces
motivacije. Ko pridemo nazaj do ravnovesja smo zadovoljni, ker smo naše
probleme spet uravnali ter se pomirili. Med samim procesom motivacije pa
mnogokrat naletimo na ovire, od nas pa je odvisno, ali jih bomo premagali ali
pa na naše želje pozabili ter našli vzrok zakaj. Vzroke mnogokrat iščemo pri
ostalih, kar pa ni čisto res. Mnogo naših želj se ne izpolni zato, ker nimamo
dovolj sredstev oz. nam tega okolica ne dovoljuje. Vendar se z vztrajanjem
vedno daleč pride.
Kadar nekatere stvari ne moremo narediti po eni poti, lahko vedno najdemo drugo. Kadar razmišljamo negativno, lahko naše misli vedno obrnemo.
Če se nam zalomi v službi ali šoli lahko vedno uberemo drugo pot. Ne prvotno,
vendar mogoče še toliko boljšo. Pomembno je, da skozi naše življenje vanj
prinesemo dovolj znanja in izkušenj, da se učimo. Ko bomo tako npr. ubrali
drugo, malo težjo pot, se bomo učili vztrajanja. Soočil se bomo z izzivi,
katerih prej nismo poznali. Mogoče bomo v nekem trenutku mislili, da ne
zmoremo, vendar lahko.
V življenju mnogokrat pridemo do izzivov. In če nam
življenje postavi težji izziv, kot ga postavi drugim, je to zato, ker ga lahko
premagamo in se iz njega nekaj naučimo. Lahko smo kdorkoli si želimo biti, samo
odločiti se moramo ter se za določeno stvar potruditi. Ni nam treba poslušati
kaj moramo biti. Sami si postavimo svoje meje, ker le sami vemo kaj zmoremo.
Če se pritožujemo, pomeni, da je stvar ravno dovolj težka.
Ker če ne moremo več,
nimamo časa in energije za pritoževanje. V naših življenjih je kar nekaj
trenutkov, za katere si želimo, da bi bili boljši, vendar nas jih čaka še več,
v katerih se bomo lahko trudili, da bi prihodnji trenutki bili boljši.
Nikoli pa sama ne rešujem ovir z mislijo, da jih bo nekoč
konec.
Ker živimo, mislimo in komuniciramo, se bodo težave v naših življenjih pojavljale vedno znova in znova. Napake so dokaz našega življenja, naše unikatnosti, so dokaz, da nismo roboti.
In naših napak nikoli ne smemo vzeti
kot nekaj slabega. Ne pravim, da so napake dobre, vendar niso samo slabe. Čeprav
se ti v določenem trenutku lahko na glavo podere cel svet, boš z reševanjem te
napake svoj cel svet rešil/a. Misli pozitivno, nobena stvar ni samo negativna. S
sprejemanje samega sebe si veliko stvari olajšaš. Tudi to je ena izmed
pomembnejših odločitev v življenju. Odločiti se moramo namreč, ali bomo sledili
družbi, ter njenim standardom, hkrati pa zanemarjali sebe medtem ko želimo
doseči nemogoče. Lahko pa uberemo drugo pot, si povemo da smo lepi, se imamo
radi ter se ne zmenimo za nesmiselne želje družbe-da bi bili vsi isti.
Pomembno
se mi zdi tudi, da sami sebi obkrožimo s pozitivnimi stvarmi-predvsem na
internetu. Na svoji časovnici preživimo kar nekaj časa v dnevu, zato ne
potrebujemo gledati stvari, ki nas ne zanimajo. Sama na instagramu sledim le še
osebam, katere me zanimajo ter se z njimi družim. Ne zanima me kaj je tista
oblekla na petkov večer in kolikokrat je šel tisti že narazen s svojo punco.
Pomembno mi je, da tudi na internetu v svojo glavo vnesem nekaj, kar mi bo
pomagalo, ne samo krajšalo čas.
Narediti ali ne? Ja. Pojdi. Naredi. Bodi ti. Ne obupaj. Zadovolji se z malimi stvarmi, doseži svoje cilje, deli. Tako boš srečen. Uživaj življenje. Spoznaj se. Poskusi, meni uspeva. -Z
Naučimo se ljubiti svoje napake. Ne dovolimo družbi, da nam
usmerja in uokvirja pogled na to, kaj je lepo. Ne dovolite meni, da vam
govorim, kej je lepo, če sami mislite drugače. Sledite sebi in svojim sanjam,
uberite drugo, daljšo pot in se učite. Ljubite.
Z ljubeznijo, Urška.



Ni komentarjev: