MOTIVACIJA - Zakaj pa ne?

Mnogokrat se nam na naši poti odprejo nove, nenavadne, nepoznane poti. Zakaj jih je vedno vredno prehoditi? Zakaj se bojimo tistega novega, nenavadnega? Zakaj je nepoznano dobro?

V zadnjem času sem v svoje življenje vnesla ogromno novih poti. In ker so se mi ponudile, sem se odločila, da jih bom prehodila, ker - zakaj pa ne? Večkrat se nam pojavi vprašanje : "Zakaj si pa to naredila, zakaj pa si tako oblečena, zakaj ja?" Sama se raje vprašam: "Zakaj pa ne?" Zakaj ne bi bosa prehodila cele Ljubljane? Zakaj se nebi preselila za par mesecev? Zakaj bi pri 18 letih svoje življenje že imela urejeno. Če pa so to tista leta, kjer ti je dovoljeno vse? Zakaj nebi vzela nenavadne priložnosti, ko se mi ta ponudi?

Preveč priložnosti zamudimo in preveč poti izpustimo. Zakaj? Ker nas je strah tistega nepoznanega, novega. Ker smo ujeti v svoj mehurček udobja iz katerega ne stopimo. Zaradi strahu, ki pa nam mnogokrat krade nove priložnosti, spoznanja, rast… In čeprav se tudi sama prestrašena, kaj me čaka, hkrati komaj čakam, da se bom zjutraj zbudila in začela z novim dnem, Ne vem kaj me čaka, ne vem, ali mi bo delo odgovarjalo…  Trenutno sedim na svoji postelji v domu paraplegikov v Piranu. Cimra je nekam šla. In če me je bilo še red nekaj urami strah, ali se bova ujeli, sedaj vem, da so te skrbi popolnoma odveč. 

Če ne vzameš nove priložnosti preprosto ne veš, če je neka stvar zate. Če ne počneš stvari, ki te ne naredijo živega, ali si potem sploh živ?

Če ne vzameš nove priložnosti prav tako tudi ne več kaj ni zate. In za nove priložnosti je vedo potrebno veliko poguma. Te bodo pa te priložnosti izpopolnile, dale ti bodo ogromno novega. In če priložnost vzameš, od tega vedno nekaj odneseš in le redko, je to nekaj slabega. Poj na obali Blejskega jezera, pojdi zjutraj na 2 urni sprehod po Ljubljani in glej kako se prebuja mesto. Govori z neznancem, pojdi. Odkrij, zadihaj.

In vse prevečkrat se na koncu dneva vprašamo kaj bi bilo če bi. 

Zgrešiš vsako priložnost, ki je ne izkoristiš -W.G.

In naše vprašanje lahko hitro zamenjamo z drugim. Kaj lahko naredim da bo? Da mi ne bo žal? Kam me pelje moja pot? Ali ji zaupam? Ali želim iti naprej, pa čeprav ven iz mehurčka? Ali pa sem raje v tem mehurčku, čeprav nisem ravno zadovoljen?

Zaradi izkoriščene priložnosti se boš vedno naučil nekaj novega ter hkrati spoznal samega sebe. Če boš priložnost izkoristil, boš vedno vedel kaj ti odgovarja in kaj ne. Je pa res, da je za koriščenje priložnosti potrebno narediti tisti korak, katerega večina ne upa. In prav zato, ti bo koriščenje priložnosti pomagalo tudi pri premagovanju tvojih strahov. Sama se nebi nikoli znebila moje anksioznosti. Zakaj? Ker sem se je znebila tako, da sem dala življenju ter mojim željam še eno priložnost. Zjutraj si preprosto rečem: "Daj, življenje, vrzi vame kar imaš". In s tem dan začnem s pozitivo in odprtostjo na nekaj novega. Stvari se ne spremenijo, če jih ne začnemo spreminjati sami in prav zato strah ostane. Naj bo tvoja nova priložnost in tvoj nov uspeh će samo pogovarjanje s tujcem, naj bo tvoja nova priložnost ta, da zjutraj z družino spregovoriš nekaj besed. Daj priložnost kralju ulice ter kupi časopis. Daj vse kar imaš svetu in svet ti bo to zagotovo vrnil. 

In kot sem govorila v nedavno objavljenem videu – srečo mnogokrat vzamemo na pogoj. Srečen bom, če bom dobil to, ali pa če bom naredil tisto… Ne. Naša sreča pride takrat, ko se sami sebe zavemo ter počnemo tiste stvari, ki so nam namenjene. Teh stvari pa zagotovo večina ne bo odkrila. Če bo samo sledila nekim napisanim pravilom, svojih ambicij in talentov pa s tem ne bo izkoristila? In kje je sreča? V rutini? (Tu bi rada dodala, da izražam samo svoje mnenje glede rutin ipd., sama sem namreč človek, ki je malo tu in malo nekje drugje – ne morem se ustaliti).

Ko se ti ponudi priložnost, jo zagrabi z obema rokama in jo izkoristi. Ne sprašuj se, kaj si bodo mislili drugi, ni pomembno. Počuti se živega, saj nobena stvar ne šteje, če nisi srečen. Nove sreče pa ne moremo iskati v že poznanih stvareh. Ne boj se, samo vzemi in pojdi.

Z ljubeznijo, Urška.